Strojno učenje in interakcija človek-stroj

Kaj je strojno učenje in kako deluje? Strojno učenje je zelo preprosto povedano zapisan algoritem, ki lahko obdela ogromno količino podatkov. Omogočiti moramo dostopnost podatkov, nato pa obstajajo različni načini za pridobivanje gradiva iz tega vnosa v podatkovno zbirko. Gradivo se pozneje spremeni v bolj ali manj smiselne stavke ali pri delu s slikami v bolj ali manj smiselne vpoglede, ki so rezultat strojnega učenja. Strojnemu učenju pravimo umetna inteligenca bolj ljubkovalno, saj v resnici ne gre za neko inteligenco, temveč za to, da so stroji resnično sposobni, njihova sposobnost pa nas navdušuje na enak način kot sposobnost visoko inteligentnih ljudi, ki so sposobni hitro obdelati ogromne količine podatkov in jih nato sporočiti. Na tem mestu bi lahko našteval različne vrste strojnega učenja, vendar glede na to, da je v velikem zamahu, se razvija tudi veliko novih konceptov, zato menim, da naštevanje oblik strojnega učenja nima posebnega smisla.

Ali lahko predstavite nekaj konkretnih primerov strojnega učenja, da si ga bomo lažje predstavljali? Da bi si ljudje lažje predstavljali, s čim se ukvarjamo, smo na primer uporabili eno od oblik strojnega učenja, ki temelji na algoritmu GPT-2. Gre za odprto umetno inteligenco, drugo generacijo, ki smo jo vključili v zasnovo našega novičnika. Na našem inštitutu ga objavljamo enkrat na mesec, saj imamo zelo različne dejavnosti. Objavljamo, kaj bomo počeli ta mesec, na primer kakšno razstavo, delavnice, predstave, kjer gostujemo, objavljamo tudi podobne dogodke, ki jih izvajajo naši partnerji po svetu. Skratka, podatkov je kar precej in na začetku tega novičnika sem pisal uvodnik, ki naj bi prejemnika spodbudil k prebiranju našega precej dolgega glasila. S temi uvodniki sem nenehno zamujal, na kar so me nenehno opozarjali naši predstavniki za odnose z javnostmi. Skupaj smo prišli na idejo o algoritmu za pisanje uvodnika. Zdaj vsa objavljena besedila damo skozi algoritem, ki jih pozneje preoblikuje v kratko besedilo. Ta ustvari kratko metaforo za tisto, kar je bilo vneseno v algoritem. Podatkovna zbirka je precej majhna, saj je osnova naš novičnik, vendar UI uspe bolj ali manj ustrezno povzeti besedila. Nekatere besede so uporabljene na čuden način, še posebej zato, ker je algoritem namenjen angleščini in ne slovenščini. Nato po spletu v vseh slovanskih jezikih poišče jezikovne in črkovne posebnosti. Besedila so običajno oblikovana iz poljščine, češčine in ruščine. Vsakič, ko pritisnete gumb “submit”, se prikaže drugi predlog. Potrebno je nekaj truda in pritiska na gumb “submit”. Kasneje sta potrebni človeška inteligenca in presoja. Oseba, ki ustvarja novičnik, sedaj sama izbere ustrezen uvod novičnika. Tako je proces bolj učinkovit. Eno funkcijo smo prenesli na algoritem. Običajno so izbrani bolj duhoviti uvodi, s čimer opozarjamo na zmogljivost na sposobnost tega strojnega učenja. Prejemniki našega novičnika lahko dobijo nekaj občutka o tem, kaj pomeni ustvariti uvodnik s pomočjo uporabe algoritma.

Kakšne so grožnje in izzivi pri delu z umetno inteligenco? Izzivi so enaki kot pri vsaki tehnologiji, ki jo uporabljamo v življenju. Uporabnik brez znanja in občutljivosti tvega, da bo stroj uporabil njega in ne nasprotno. To vidimo že v zelo preprostih potrošniških situacijah. Naši telefoni so prevzeli velik del naše pozornosti. Vidimo, da tehnologija vstopa v naše intimno življenje, prav tako pa vpliva na družbo. Včasih, recimo na začetku mobilne telefonije, je bilo za peščico tistih, ki so imeli telefone, lažje in so imeli določeno prednost pri organizaciji dela. Danes je tako, da če nimaš mobilnega telefona in če nisi vedno dosegljiv, je to že pomanjkljivost in določen psihološki pritisk na ljudi. Vedeti morate, kako in kdaj se lahko odklopite, hkrati pa zaščititi tudi svojo pravico do zasebnosti. Tu vidim potrebo, da ljudje razvijajo svojo digitalno pismenost in računalniško pismenost. Preprosto tako, kot vsak človek razvije določeno finančno pismenost, npr. ko gre v trgovino, ve, da za kruh ne bo plačal tisoč evrov. Podobno moramo razvijati digitalno in računalniško pismenost.