SL / EN / DE / IT / EL 

AIAE » E-LEARNING » INTERVJU 5

Strojno učenje in interakcija človek-stroj

Naslednji izseki intervjuja, ki ga je opravil Jurij Krpan, obravnavajo pomen umetne inteligence, zlasti pomembne vidike, priložnosti in tveganja strojnega učenja ter izzive in nevarnosti interakcije med človekom in strojem.

prepis

Moje ime je Jurij Krpan. Sem kurator v Galeriji Kapelica, ki je del Zavoda Kersnikova, umetniške platforme. Njen namen je umetnikom omogočiti dostop do laboratorijev, v katerih lahko izvajajo svoje umetniške projekte. Galerija Kapelica obstaja že 26 let in je specializirana za raziskovanje sodobne umetnosti, kjer umetniki tematizirajo družbo, ki jo prežemajo visoke tehnologije, ne le elektronika, ampak tudi biotehnologija, telekomunikacije, robotika in tako naprej.

Quiz question 1/8

Intervjuvanec Jurij Krpan deluje v okviru Zavoda Kersnikova, ki je umetniška platforma. Njen namen je omogočiti umetnikom dostop do laboratorijev, kjer lahko izvajajo svoje projekte. Zavod je specializiran za področje sodobne raziskovalne umetnosti, kjer umetniki tematizirajo odnos med družbo, tehnologijo, telekomunikacijami in robotiko.


Quiz question 1/1

You have completed the Quiz!

Loading...

prepis

Kaj je strojno učenje in kako deluje? Strojno učenje je zelo preprosto povedano zapisan algoritem, ki lahko obdela ogromno količino podatkov. Omogočiti moramo dostopnost podatkov, nato pa obstajajo različni načini za pridobivanje gradiva iz tega vnosa v podatkovno zbirko. Gradivo se pozneje spremeni v bolj ali manj smiselne stavke ali pri delu s slikami v bolj ali manj smiselne vpoglede, ki so rezultat strojnega učenja. Strojnemu učenju pravimo umetna inteligenca bolj ljubkovalno, saj v resnici ne gre za neko inteligenco, temveč za to, da so stroji resnično sposobni, njihova sposobnost pa nas navdušuje na enak način kot sposobnost visoko inteligentnih ljudi, ki so sposobni hitro obdelati ogromne količine podatkov in jih nato sporočiti. Na tem mestu bi lahko našteval različne vrste strojnega učenja, vendar glede na to, da je v velikem zamahu, se razvija tudi veliko novih konceptov, zato menim, da naštevanje oblik strojnega učenja nima posebnega smisla.

Quiz question 1/8

Kaj je strojno učenje?





Quiz question 1/1

You have completed the Quiz!

Loading...

prepis

Kakšna je glavna razlika med strojnim učenjem in običajnim programiranjem? Razlik ni veliko, vendar so hkrati pomembne. Pri običajnem programiranju imamo že dokaj natančno predstavo o tem, kaj se programira in kako bodo stvari videti. Pri strojnem učenju imamo tezo, ki se sama ponuja kot možen odgovor s pomočjo strojnega učenja. Nekateri od teh možnih odgovorov so natančnejši, so bolj izdelani, nekateri pa so bolj podobni ugibanju. Pravzaprav gre za bolj ali manj natančno ugibanje.

Quiz question 1/8

Strojno učenje in klasično programiranje sta v bistvu enaka.




Quiz question 1/8

Pri klasičnem programiranju vemo, kakšen bo končni rezultat.




Quiz question 1/8

Rezultat klasičnega programiranja je bodisi natančen rezultat bodisi špekulacija.




Quiz question 1/8

Strojno učenje med obdelavo podatkov predlaga različne rezultate.




Quiz question 1/1

You have completed the Quiz!

Loading...

prepis

Ali lahko predstavite nekaj konkretnih primerov strojnega učenja, da si ga bomo lažje predstavljali? Da bi si ljudje lažje predstavljali, s čim se ukvarjamo, smo na primer uporabili eno od oblik strojnega učenja, ki temelji na algoritmu GPT-2. Gre za odprto umetno inteligenco, drugo generacijo, ki smo jo vključili v zasnovo našega novičnika. Na našem inštitutu ga objavljamo enkrat na mesec, saj imamo zelo različne dejavnosti. Objavljamo, kaj bomo počeli ta mesec, na primer kakšno razstavo, delavnice, predstave, kjer gostujemo, objavljamo tudi podobne dogodke, ki jih izvajajo naši partnerji po svetu. Skratka, podatkov je kar precej in na začetku tega novičnika sem pisal uvodnik, ki naj bi prejemnika spodbudil k prebiranju našega precej dolgega glasila. S temi uvodniki sem nenehno zamujal, na kar so me nenehno opozarjali naši predstavniki za odnose z javnostmi. Skupaj smo prišli na idejo o algoritmu za pisanje uvodnika. Zdaj vsa objavljena besedila damo skozi algoritem, ki jih pozneje preoblikuje v kratko besedilo. Ta ustvari kratko metaforo za tisto, kar je bilo vneseno v algoritem. Podatkovna zbirka je precej majhna, saj je osnova naš novičnik, vendar UI uspe bolj ali manj ustrezno povzeti besedila. Nekatere besede so uporabljene na čuden način, še posebej zato, ker je algoritem namenjen angleščini in ne slovenščini. Nato po spletu v vseh slovanskih jezikih poišče jezikovne in črkovne posebnosti. Besedila so običajno oblikovana iz poljščine, češčine in ruščine. Vsakič, ko pritisnete gumb “submit”, se prikaže drugi predlog. Potrebno je nekaj truda in pritiska na gumb “submit”. Kasneje sta potrebni človeška inteligenca in presoja. Oseba, ki ustvarja novičnik, sedaj sama izbere ustrezen uvod novičnika. Tako je proces bolj učinkovit. Eno funkcijo smo prenesli na algoritem. Običajno so izbrani bolj duhoviti uvodi, s čimer opozarjamo na zmogljivost na sposobnost tega strojnega učenja. Prejemniki našega novičnika lahko dobijo nekaj občutka o tem, kaj pomeni ustvariti uvodnik s pomočjo uporabe algoritma.

Quiz question 1/8

Za kakšen namen je bilo na Zavodu Kersnikova uporabljeno strojno učenje?





Quiz question 1/8

Čemu so se ustvarjalci revije na Zavodu Kersnikova izognili z uporabo strojnega učenja?





Quiz question 1/8

Kakšno je zaporedje postopkov uporabe strojnega učenja na Zavodu Kersnikova?





Quiz question 1/8

Kaj je lahko problematično pri besedilih, ki jih ustvarjajo algoritmi?





Quiz question 1/1

You have completed the Quiz!

Loading...

prepis

Gre za sodelovanje z umetno inteligenco in interakcijo človeka s strojem. Nam lahko poveste več o interakciji med človekom in strojem? Da, vedno bolj sem prepričan, da pri umetni inteligenci ne gre za neko vrsto inteligence, ki bi bila kakor koli podobna človeški, ampak da so ti algoritmi res tako sposobni, da postanejo naši partnerji v dialogu. Kot da bi, ko sedim za mizo s kolegi, s katerimi včasih razpravljamo o programu, včasih o financah, včasih o politiki in tako naprej, imeli še en stol, na katerem sedi ta stroj. Ponuja nam odmev naših misli. Umetne inteligence na tak način še nismo uvedli, vendar jo nameravamo, saj razvijamo vmesnik, ki bo inovatorjem pomagal pri inoviranju. Želimo si, da bi bil eden od inovatorjev neke vrste umetna inteligenca. Morda lahko prispeva navdih pri brainstormingu ali pogovoru s humorjem ali nenavadnim načinom zlaganja stvari skupaj. Še posebej, če je za mizo skupina strokovnjakov, ki so bolj egocentrični in čustveno izčrpavajoči. Na drugi strani imamo stroj, ki ustvarja približke in predloge, ki sproščajo napetost v teh pogovorih. Na začetku sem omenil, da ta stroj iterira tisto, kar povedo ali vstavijo ljudje. V umetniških krogih se ukvarjamo z idejo, kako se lahko ti stroji emancipirajo s pogovorom med seboj, stroj s strojem. Razvijejo neko leksiko, neko raven komunikacije, ki je nam, ljudem, nerazumljiva. Vendar je lahko smiselna in prek te komunikacije lahko bolje razumemo način delovanja algoritmov. Imamo umetniške projekte, pri katerih se podatki zajemajo iz senzorjev, ki so pritrjeni na rastline, ali iz nekaterih okolij, opremljenih s senzorjih, v katerih se gibljejo in delujejo živali. Takrat nenadoma ne dobimo več dialoga med človekom in človekom (če izvzamemo, da je človek že vključen, saj je napisal algoritem), temveč komunikacijo med ekstrahiranim človekom v algoritmu, živalmi ali rastlinami. Umetniški projekti, ki jih izvajamo, spodbujajo interaktivnost, ki ni samo odzivnost, na primer pritisneš na gumb in nekaj skoči, ampak prava interakcija, kar pomeni, da pritisneš, nekaj se zgodi in to vpliva nazaj, da pritisneš še enkrat. To ustvarja komunikacijsko zanko. Imamo situacijo medsebojnega spoznavanja med več oblikami živosti, stroji in rastlinami. S to komunikacijo, ki je lahko zelo različna od komunikacije med človekom in rastlino, raziskujemo lastne predsodke o tem, kaj je rastlina in kaj je stroj. Deluje kot bioindikator in tako naprej. Umetniki ta orodja uporabljajo na zelo inovativne načine, tako da lahko na eni strani bolje razumemo ta orodja, na drugi strani pa bolje razumemo naravo ali okolje, v katerem živimo. Količina podatkov je tako velika, da je včasih večja, kot jo lahko obdelajo povprečni človeški možgani, in zaradi tega je smiselno razvijati algoritme.

Quiz question 1/8

Umetna inteligenca lahko ustvarja nove ideje in je koristna pri hitrem snovanju idej.




Quiz question 1/8

Eden od namenov algoritmov v umetni inteligenci je boljše razumevanje tehnologije in okolja, v katerem živimo.




Quiz question 1/8

Za upravljanje sistemov umetne inteligence ne potrebujemo človeškega posredovanja.




Quiz question 1/8

Umetna inteligenca je lahko dober vir za objektivno komunikacijo.




Quiz question 1/8

Po mnenju strokovnjaka lahko človeško inteligentnost enačimo z umetno inteligenco.




Quiz question 1/8

Umetna inteligenca je lahko interaktivni posrednik v komunikacijskem krogu z nečloveškimi bitji, npr. živalmi, rastlinami.




Quiz question 1/1

You have completed the Quiz!

Loading...

prepis

Kakšne so grožnje in izzivi pri delu z umetno inteligenco? Izzivi so enaki kot pri vsaki tehnologiji, ki jo uporabljamo v življenju. Uporabnik brez znanja in občutljivosti tvega, da bo stroj uporabil njega in ne nasprotno. To vidimo že v zelo preprostih potrošniških situacijah. Naši telefoni so prevzeli velik del naše pozornosti. Vidimo, da tehnologija vstopa v naše intimno življenje, prav tako pa vpliva na družbo. Včasih, recimo na začetku mobilne telefonije, je bilo za peščico tistih, ki so imeli telefone, lažje in so imeli določeno prednost pri organizaciji dela. Danes je tako, da če nimaš mobilnega telefona in če nisi vedno dosegljiv, je to že pomanjkljivost in določen psihološki pritisk na ljudi. Vedeti morate, kako in kdaj se lahko odklopite, hkrati pa zaščititi tudi svojo pravico do zasebnosti. Tu vidim potrebo, da ljudje razvijajo svojo digitalno pismenost in računalniško pismenost. Preprosto tako, kot vsak človek razvije določeno finančno pismenost, npr. ko gre v trgovino, ve, da za kruh ne bo plačal tisoč evrov. Podobno moramo razvijati digitalno in računalniško pismenost.

Quiz question 1/8

da
ne
 

Ali po mnenju strokovnjaka drži, da človeška samokontrola in postavljanje meja ne vplivata na optimalno uporabo tehnologije?


Ali je digitalna pismenost pomembna za boljše obvladovanje tehnologije?


Ali je res, da tehnologija ne vpliva na družbo kot celoto?



Quiz question 1/1

You have completed the Quiz!

Loading...

prepis

Quiz question 1/8

Po mnenju strokovnjaka je pomembno, da UI razumemo in dojemamo preko umetniških del, saj umetniki z algoritmi prikazujejo položaj človeka v današnji družbi in nam tako omogočajo, da nase pogledamo z zunanje perspektive. Interaktivna umetniška dela omogočajo globlje razumevanje in prepoznavanje mitov o umetni inteligenci. Pravilno razumevanje in uporaba tehnologije lahko vodita k izboljšanju kakovosti življenja in boljšemu razumevanju okolja, v katerem živimo.


Quiz question 1/1

You have completed the Quiz!

Loading...

The learning unit has not been completed

You have successfully completed the learning unit.