UI in družbeni izzivi

Začnimo s prvim vprašanjem, kaj je umetna inteligenca in kako je povezana z družbo? Običajno je umetna inteligenca opisana kot tehnika, ki računalniškemu sistemu omogoča, da posnema katero koli vrsto inteligence. Morda se to sliši nekoliko tehnično, vendar v osnovi pomeni, da je stroj sposoben rešiti določen problem. Nekateri torej umetno inteligenco označujejo kot tehnični pristop, drugi pa jo opredeljujejo kot kombinacijo programske in strojne opreme ter podatkov. V vsakem primeru pa umetna inteligenca združuje različna orodja in metode. Zaradi tega je umetno inteligenco tudi zelo težko opredeliti. Trenutno imamo torej te splošno sprejete opredelitve, ker, odkrito povedano, še vedno ne vemo niti tega, kaj pravzaprav je človeška inteligentnost in kako jo pravilno opredeliti. Zato si lahko predstavljate, da imamo to težavo tudi z umetno inteligenco. Če pa preidemo naravnost k našim izkušnjam brez aplikacij umetne inteligence v vsakdanjem življenju, lahko že danes vidimo, da obstaja veliko število različnih aplikacij, ki nam nudijo veliko podporo in tudi pomagajo olajšati naše življenje. Najbolj značilni primer uporabe umetne inteligence v družbi je na primer prepoznavanje govora. Mnogi med vami verjetno poznate Siri podjetja Apple ali Alexo podjetja Amazon, ki vključujeta inteligentne sisteme in sta pravzaprav sistema umetne inteligence za prepoznavanje govornih vnosov in na podlagi teh govornih vnosov ti sistemi nato zagotavljajo različne storitve ali komentarje za izvajanje različnih nalog. Naslednji tak primer uporabe umetne inteligence v družbi, ki je danes precej pogost, je personalizacija. Na primer, ko brskamo po spletnih platformah družabnih medijev ali spletnih storitvah, kot sta na primer Netflix ali Amazon, te spletne storitve v ozadju uporabljajo sisteme umetne inteligence, ki personalizirajo vsebino in jo predstavljajo glede na naše navade ali potrebe pri brskanju po spletu. Če na primer iščete določeno vsebino ali izdelek, vam te aplikacije na podlagi vaše zgodovine ali vedenja pri iskanju ponudijo vsebino, ki vam najbolj ustreza in vam jo priporočijo. Tretji primer uporabe umetne inteligence v vsakdanjem življenju, ki je tudi zame zelo uporaben, je na primer filtriranje e-pošte. Vsi vemo, da v naš glavni poštni predal prihaja veliko neželene pošte, zato lahko uporabimo programe umetne inteligence, ki lahko v vaših mapah z elektronsko pošto razlikujejo med pravo in ustrezno elektronsko pošto ter neželeno pošto. Pogosto se danes uporablja tudi aplikacija umetne inteligence v zdravstvu, na primer v klinični diagnostiki. V medicini se umetna inteligenca vse bolj uporablja za podporo zdravnikom pri diagnosticiranju. Toda v teh primerih govorimo o ozki umetni inteligenci, saj so to primeri, ki lahko rešujejo zelo natančno opredeljene in nekako zožene probleme, praktične probleme. Toda tudi tu lahko govorimo o umetni inteligenci. Lahko govorimo tudi o splošni umetni inteligenci, ki se nanaša na sistem, ki lahko opravlja vse inteligentne naloge, ki jih bo lahko opravljal človek. Seveda to še vedno ni realnost. Obstaja nekaj napovedi za prihodnost, da bo morda tudi umetna inteligenca lahko reševala bolj zapletene in večje naloge, ki so zdaj v tem trenutku povezane le s človeško vrsto inteligentnosti. Za zaključek tega uvoda o umetni inteligenci v družbi lahko ugotovimo, da obstaja veliko aplikacij umetne inteligence. Nekatere od njih so izjemno pozitivne, saj vplivajo na posamezno družbo in posameznike ter družbo in prinašajo tudi velike priložnosti. Vendar se moramo zavedati tudi, da lahko umetna inteligenca tudi diskriminira in lahko prikrajša določeno skupino ljudi. Zato je iz tega razloga zelo pomembno, da razumemo odnos med umetno inteligenco in družbo, zlasti z vidika odgovornosti, pristranske preglednosti, kakovosti podatkov in drugih etičnih težav, ki izhajajo iz uporabe umetne inteligence.

Kako se torej izogniti tem pristranskostim in etičnim vprašanjem pri strojnem učenju in umetni inteligenci na mednarodni ravni, pa tudi na ravni nacionalnih držav in držav članic? Veliko se razpravlja o tem, kako vzpostaviti sistem, ki bi urejal uporabo umetne inteligence v družbi in seveda vpliv te tehnologije na družbo. Glavno vprašanje pri tem je, kdo je odgovoren, če se kaj zgodi z umetno inteligenco? Če pride do napak, gre nekaj narobe. Kdo je torej odgovoren, odgovoren za rezultate uporabe umetne inteligence, kako ravnati, če pride do nesreče, če pride do napačne diagnoze ali če je nekdo odklopljen zaradi umetne inteligence. UNESCO, to je agencija Združenih narodov, si zelo aktivno prizadeva za predlog politike, kako oblikovati upravljanje umetne inteligence. Pripravili so vrsto predlogov politik, ki obravnavajo različne vidike upravljanja umetne inteligence. Zdaj bom na kratko predstavil tiste vidike, za katere menim, da so zelo pomembni in jih je mogoče uporabiti tudi kot smernice za razumevanje, česa se moramo kot družba in posamezniki zavedati, ko razmišljamo o vplivu umetne inteligence na družbo. Prvi pomemben vidik je, da umetna inteligenca spodbuja raznolikost in vključenost. To pomeni, da mora umetna inteligenca delovati v smislu boja proti kulturnim in družbenim stereotipom in neenakosti. Če vzorci strojnega učenja temeljijo na slabih podatkih, lahko pogosto diskriminirajo in tudi uveljavljajo odporne stereotipe. Tako je na primer z umetnimi sistemi za prepoznavanje obrazov, za katere je že znanstveno dokazano, da so pogosteje pristranski do temnopoltih kot do belih obrazov. Drugi pomemben vidik je vpliv umetne inteligence na gospodarstvo in zaposlovanje. Obstajajo različne razlage, kako bodo aplikacije umetne inteligence prispevale k izgubi določenih delovnih mest. Mnoga delovna mesta ne bodo več potrebna, kar bo vplivalo na različne delovne skupine. Pri umetni inteligenci, zlasti pri gospodarstvu z visoko stopnjo pogona, pa je treba upoštevati ukrepe za opolnomočenje in prekvalifikacijo, ki bodo delavcem ali zaposlenim, na katere bo umetna inteligenca negativno vplivala, omogočili, da še vedno ostanejo del trga dela. Tretja pomembna stvar je obravnava družbenih in gospodarskih učinkov umetne inteligence. Kar pomeni, da umetna inteligenca ne sme ustvarjati monopolov v smislu raziskav, znanja, podatkov ali trga, da od te tehnologije ne bodo imeli koristi zgolj določeni deležniki ali države ali regije, temveč človeštvo kot celota. Prav tako je potem logičen pogled tudi na vpliv na kulturo in okolje. To pomeni, da umetna inteligenca ne vpliva negativno na kulturo, raznolikost, razvojno dediščino in tudi na okolje. In to je niz štirih ali petih pogledov, ki pravzaprav vsi obravnavajo etiko umetne inteligence. Etika umetne inteligence je zelo pomembna v smislu ustvarjanja vrednostnega ozadja, na katerem smo razvili umetno inteligenco. Obstajajo tudi vidiki etike, ki se nanašajo na izobraževanje in ozaveščanje, kar pomeni, da je treba umetno inteligenco poučevati v šolah in na univerzah, da bi se študenti in dijaki lahko seznanili s tehnologijo umetne inteligence. Kakšen je ta odnos med tehnološkim in družbenim področjem? Zelo pomemben je tudi pogled na etičnost raziskav umetne inteligence, kar pomeni, da obstajajo raziskave, zlasti v zasebnem sektorju, ki se financirajo z zasebnim denarjem in upoštevajo družbeno odgovornost. Tudi koristi raziskav v smislu človeštva, ne le tržnega in profitnega interesa. Potem je pomemben tudi vidik etične uporabe umetne inteligence pri razvoju, kar pomeni, da si je treba pri razvoju umetne inteligence prizadevati za zagotavljanje platform, ki omogočajo mednarodno sodelovanje pri razvoju umetne inteligence. Kar pomeni, da razvoj umetne inteligence ni namenjen le bogatim državam, temveč da se ta razvoj uporablja tudi v revnejših državah, ki niso tako bogate. In s tega vidika je zelo pomembno, da ustvarimo neke vrste mednarodno sodelovanje na področju etike umetne inteligence. Zelo dober primer tega je na primer Unescov forum, kjer različne države z različnimi zainteresiranimi deležniki razpravljajo o prihodnosti umetne inteligence in o tem, kako jo upravljati z vidika etike in vrednosti za razvoj družbe. Pri tem je zelo pomembno, da obstaja tudi nekakšen vladni mehanizem, ki nadzira razvoj umetne inteligence na svetovni ravni v smislu vključenosti, preglednosti, preverjanja in uravnoteženja. To je zelo pomembno, prav tako pa tudi večstransko sodelovanje. Ti vladni mehanizmi se nanašajo na digitalni ekosistem za umetno inteligenco, ki vključuje infrastrukturo, digitalne tehnologije, možnosti izmenjave znanja in zlasti sodelovanje z različnimi zainteresiranimi stranmi, ki imajo glas in lahko delijo svoja razmišljanja in skrbi, kako razviti umetno inteligenco za prihodnost.